Šentjanževka – zdravilna rastlina, ki so jo uporabljale naše mame in babice
Številne prednosti zeliščne medicine so nesporne, znana je že stoletja, zdaj pa lahko rečemo, da doživlja pravo renesanso in narašča njena priljubljenost. Različna zelišča in druge rastline z dokazanimi zdravilnimi lastnostmi se lahko uporabljajo za lajšanje simptomov številnih bolezni. Nekatera je treba uvoziti iz oddaljenih držav, mnoga pa rastejo na poljskih travnikih in v gozdovih, med njimi je tudi šentjanževka, ki so jo uporabljale že naše mame in babice.
Contents
- 1 Kaj je šentjanževka?
- 2 Katera dragocena hranila vsebujejo cvetovi šentjanževke?
- 3 Zakaj je vedno dobro imeti šentjanževko v domači lekarni?
- 4 V katerih primerih je treba uporabljati šentjanževko?
- 5 Kakšen je priporočeni dnevni odmerek šentjanževke in kako jo pripraviti?
- 6 Ali obstajajo kontraindikacije za uporabo šentjanževke?
- 7 Kakšni so lahko neželeni učinki prevelikega odmerjanja šentjanževke?
Kaj je šentjanževka?
Za začetek je vsekakor koristno imeti nekaj pomembnih informacij o sami šentjanževki ( Hipericum perforatum), znani tudi kot navadna šentjanževka. Gre za rastlino iz velike družine šentjanževk, ki v naravi raste skoraj po vsem svetu, samo na naši celini pa najdemo kar 75 vrst.
Je enoletna trajnica, grm, ki zraste do največ 80-100 cm, z ravnim, na vrhu razvejanim steblom in ozkimi, približno 3 cm dolgimi listi, večinoma elipsaste oblike, s pikčastim rezilom. Te značilne pike vsebujejo eterična olja, ki določajo vonj in nekatere lastnosti šentjanževke.
Tudi cvetovi so majhni, premera 3 cm, s korono iz petih rumenih cvetnih listov, cvetijo v drugi polovici junija, cenjeno zeliščno gradivo pa so posušena socvetja.
Katera dragocena hranila vsebujejo cvetovi šentjanževke?
Cvetove šentjanževke nabiramo junija, ko vsebujejo največ zdravju koristnih snovi. Njene zdravilne lastnosti so znane že od antičnih časov in jih je med drugim opisal že znani grški zdravnik Hipokrat, so pa posledica prisotnosti različnih aktivnih spojin, kot so
- vitamin A z obsežnimi učinki, ki deluje proti očesnim motnjam, krepi kožo, lase, nohte in imunski sistem, sodeluje pri sintezi rdečih krvničk ter ima protibakterijske in protivirusne učinke;
- vitamin B4 ali holin, ki je odgovoren za pravilno oblikovanje celičnih struktur, uravnava presnovo lipidov v telesu, podpira srce, krvni obtok, delovanje jeter in živčnega sistema;
- vitamin C, askorbinska kislina, antioksidant, ki se spopada s presežkom prostih radikalov, uravnava nastajanje kolagena, pomembne sestavine vezivnega tkiva, krepiproizvodnjo kolagena, pomembne sestavine vezivnega tkiva, krepi oslabljeno odpornost, tesnjenje sten krvnih žil;
- eterična olja, ki imajo antibakterijski učinek, spodbujajo in pospešujejo celjenje ran, razkužujejo in blažijo kožne okužbe in akne;
- flavonoidi, v cvetovih šentjanževke najdemo najdragocenejše med njimi, tj. kvercetin, hiperozid, rutozid, amentoflavon, ki imajo protivnetne, antioksidativne in antialergijske lastnosti ter podpirajo srce in ožilje, možgane in živčni sistem;
- tanini z bakteriostatičnimi učinki;
- fenolne kisline, še en antioksidant, šentjanževka pa vsebuje klorogensko in kavno kislino;
- pektini, katerih funkcija je med drugim izboljšati absorpcijo glukoze v tankem črevesu, zmanjšati raven “slabega ” holesterola v krvi in zagotoviti daljši občutek sitosti po obroku;
- mineralne soli.
Zakaj je vedno dobro imeti šentjanževko v domači lekarni?
Šentjanževko so uspešno uporabljale že naše mame in babice, ki so jo vedno imele v domači zeliščni lekarni. Vredno je razmisliti o tem, da bi se vrnili k tem naravnim načinom spopadanja z različnimi boleznimi in izkoristili prednosti zeliščne medicine.
Šentjanževka se v primerjavi s številnimi drugimi zelišči in rastlinami, tako domačimi kot avtohtonimi, še posebej dobro odreže.Šentjanževka se med številnimi drugimi zelišči in rastlinami, tako domačimi kot eksotičnimi, še posebej dobro odreže, zeliščarji pa opozarjajo na naslednje zdravilne lastnosti:
- protivnetno delovanje;
- antiseptične:
- protimikrobne
- antioksidant
- antispazmodične;
- diuretik;
- adstringentni
- čiščenje od toksinov;
- pospešuje celjenje ran
- antiedematozno;
- hepatoprotektivno;
- žolčnik;
- pomirjevalo;
- antidepresiv.
V katerih primerih je treba uporabljati šentjanževko?
Kot je razvidno iz zgornjih primerov, se lahko šentjanževka resnično pohvali spozitivnimi učinki na človeško telo. Zato se velja dodatno seznaniti z njenimi najpogostejšimi načini uporabe; ti so res široki, cenjena pa je predvsem za:
pomirjujoče in protistresne učinke
To je ena glavnih uporab izvlečkov ali poparkov te rastline, ki je odlična za izboljšanje duševnega razpoloženja. To je med drugim mogoče, ker izboljšuje in uravnava sintezo za to odgovornega serotonina, ki ga običajno imenujemo “hormon sreče“.
Enako pomembna za odpravljanje negativnih učinkov stresa, tesnobe in celo simptomov močenja postelje pri otrocih je vsebnost hipericina, kemične spojine, ki jo uvrščamo med flavonoide. Ima pomirjujoč učinek in preprečuje razgradnjo molekul serotonina, ki lahko prispeva k poslabšanju razpoloženja in občutkom naraščajoče depresije.
Diuretični učinki in učinki za podporo ledvicam
Strokovnjaki cenijo tudi močne diuretične in diastolične učinke šentjanževke, zato jo lahko uporabljamo kot podporo pri zdravljenju bolezni ledvic in sečil. Zaradi svoje sestave poveča izločanje urina do 30 odstotkov, seveda ob pitju priporočene količine tekočine na dan.
Na ta način lahko med drugim preprečimo nastanek posebno bolečih ledvičnih kamnov. Hkrati povečano izločanje urina spodbuja razstrupljanje telesa, odstranjevanje vseh škodljivih snovi in ostankov presnovnih procesov.
Izboljšanje prebavnih procesov
Šentjanževka je učinkovita pomoč pri prebavi, saj predvsem sprošča gladke mišice prebavnega trakta in tako preprečuje bolečine. Hkrati izboljša črevesno peristaltiko, lajša simptome, kot so driska, zgaga, občutek polnosti in teže ali prekomerno vetrovanje, ter spodbuja izločanje več prebavnih sokov.
Blagodejni učinki na jetra in žolčevode
Veliko ljudi se ne pritožuje le zaradi želodčnih ali črevesnih motenj, temveč tudi zaradi nepravilnega delovanja jeter in žolčnih vodov. Ti so prav tako pomemben del prebavnega sistema, zato jih je vredno podpreti s pomočjo ustrezno izbranih odmerkov šentjanževke. Med drugim jih lahko uporabljamo pri vnetju žolčnih vodov, želodca ali črevesja, pri čemer skoraj vedno dosežemo pozitivne učinke takšnega naravnega, zeliščnega zdravljenja.
Izboljšanje zdravja in videza kože
Ceniti velja tudi učinek šentjanževke na kožo, zaradi česar jo najdemo v številnih kozmetičnih izdelkih, namenjenih vsakodnevni negi kože. K temu pripomore njeno antiseptično delovanje, ki pospešuje celjenje ran, poparki šentjanževke pa se v tem primeru uporabljajo za zunanje izpiranje kože.
Dobro deluje tudi kot podpora pri zdravljenju razjed, ekcemov, kot so akne, in atopijskega dermatitisa. Izvlečki šentjanževke ugodno vplivajo tudi na stanje sluznic, zlasti ustne votline in grla, če se uporabljajo kot grgranje pri vnetjih.
Krepitev srca in krvnega obtoka
Pozitivne učinke šentjanževke bosta občutila tudi srce in obtočni sistem, saj ne zmanjšuje le tveganja za visok krvni tlak. Izboljšuje tudi pretok krvi, saj krepi oslabljene in krhke stene krvnih žil.
Podpora pri zdravljenju prehlada
Šentjanževka ima še en učinek, ki jo predpostavlja za vključitev v našo domačo zeliščno lekarno, verjetno zaradi njenih protivirusnih in protivnetnih lastnosti.Šentjanževka ima protivirusne in protivnetne lastnosti, prisotnost velike količine vitamina C pa krepi oslabljen imunski sistem. Uporablja se lahko pri vnetju zgornjih in spodnjih dihalnih poti, za lajšanje simptomov kašlja, faringitisa, sinusitisa z motečim izcedkom iz nosu in sezonskih okužb, kot sta prehlad in gripa.
Kakšen je priporočeni dnevni odmerek šentjanževke in kako jo pripraviti?
Vse pozitivne rezultate tega zelišča lahko dosežemo, če upoštevamo njegov priporočeni dnevni odmerek. Strokovnjaki nas opozarjajo, naj ne presegamo 4 g šentjanževke na dan, ne glede na obliko, v kateri jo jemljemo, posušene poparke ali prehranska dopolnila, ki jo imajo v svoji sestavi. Najpogosteje jo uživamo v obliki poparka iz posušenega zelišča, lahko pa kupimo že pripravljene čaje v obliki praktičnih vrečk.
Vendar je bolje uporabiti posušeno šentjanževko; vzemite 2 žlici, tj. priporočene 4 g, prelijte s kozarcem vroče, vendar ne vrele vode in kuhajte približno 8-10 minut. Napitek pijte do 3-krat na dan, če ga uporabljate pri prebavnih motnjah, takoj po obroku, če ga uporabljate za pomiritev, pa zvečer pred spanjem.
Ali obstajajo kontraindikacije za uporabo šentjanževke?
Kljub nespornim koristim, ki jih ni mogoče zanikati, zelišča šentjanževke ne more uporabljati vsakdo. Preden se za to odločite, je pomembno, da poznate vse kontraindikacije, ki to otežujejo ali onemogočajo, najpomembnejše med njimi pa so:
- možnost neugodnega medsebojnega delovanja z nekaterimi skupinami zdravil, vključno s kontraceptivi, antidepresivi ali imunosupresivi;
- nosečnost in dojenje;
- preobčutljivost na sončno svetlobo, ki povzroča kožne spremembe;
- poškodbe in motnje v delovanju jeter;
- visoko vročino;
- povečana dovzetnost za nastanek venskih trombov;
- stanja neposredno po presaditvi.
Kakšni so lahko neželeni učinki prevelikega odmerjanja šentjanževke?
Tako neupoštevanje kontraindikacij kot preseganje priporočenih dnevnih odmerkov šentjanževke lahko povzročita nekatere neželene učinke, kot so:
- povečana občutljivost kože na sonce;
- sončne opekline in paraliza;
- prebavne težave, slabost, drisko in bruhanje;
- občutek močne utrujenosti;
- glavoboli.
Viri:
- https://www.healthline.com/health-news/is-st-johns-wort-safe-080615
- https://www.healthline.com/nutrition/st-johns-wort