Dieta pri sibo - kako jo zdraviti?

Dieta pri sibo – kako jo zdraviti?

SIBO – znan tudi kot sindrom prekomerne bakterijske rasti tankega črevesa – je stanje, za katero je značilno povečanje bakterijske flore tankega črevesa ali odkrivanje mikroorganizmov, ki običajno ne živijo v našem črevesju. Simptomi, ki lahko nakazujejo, da je v črevesju nekaj narobe, so:

bolečine v trebuhu,
napihnjenost trebuha,
bolečine v glavi,
prebavne motnje,
utrujenost.

Vsi simptomi SIBO so odvisni od tega, kako dolgo bolezen traja in kako huda je. SIBO se zelo pogosto zamenjuje tudi s sindromom razdražljivega črevesja, imenovanim IBS. Po uživanju kislih kumaric, surove zelenjave in sadja, probiotikov in prebiotikov, tj. hranil za bakterije, se pogosto poveča prekomerna razrast bakterij. Zahvaljujoč tem izdelkom lahko med drugim razlikujemo med sindromom bakterijske zaraščenosti in IBS.

Contents

1 Diagnoza in zdravljenje
2 Prehrana pri diagnosticirani prekomerni rasti bakterijske flore – SIBO.
3 Zaključek:

Diagnoza in zdravljenje

Osebe z diagnozo bakterijske zaraščenosti morajo biti najprej v stalni oskrbi internista, gastrologa ali gastroenterologa, ki bo odredil ustrezne preiskave in po potrebi predlagal zdravljenje. Zelo pogosto se v takšnih primerih odredi vodikov dihalni test ali dihalni test na vodik in metan. Testiranje dihal je test, ki ga je mogoče opraviti le v bolnišnici v ustanovi, ki je specializirana za diagnosticiranje tovrstnih bolezni. Test lahko traja do 3 ure. Test vključuje merjenje vodika v izdihanem zraku po zaužitju raztopine snovi, ki jo razgradijo bakterije – sladkorja. Testiranje poteka v časovnih intervalih, v katerih se preverja raven izdihanega vodika, s čimer lahko ugotovimo aktivnost bakterij v trebušni votlini. Človeško telo v mirovanju naravno ne izloča vodika, to se zgodi le v procesu fermentacije zaradi anaerobnih bakterij. Med preiskavo se lahko pojavijo bolečine v trebuhu, napenjanje ali ohlapno blato. Prav tako ne smemo pozabiti na ustrezno pripravo na preiskavo, ki je nujna in ključna za pridobitev pravilnega rezultata. Upoštevati moramo naslednje:

sedem dni pred preiskavo je treba pod zdravniškim nadzorom izločiti odvajala in prokinetike.
tri dni pred pregledom morate prenehati jemati probiotike.
en dan pred preiskavo morajo osebe, ki trpijo zaradi zaprtja, iz prehrane izločiti izdelke z visokim koeficientom fermentacije, to je: kompleksne ogljikove hidrate, kravje mleko in njegove izdelke ter sadne sokove. Vendar so v tem obdobju dovoljeni beli riž, pšenični kruh, meso, ribe in jajca.
Prepovedani izdelki so tudi: čebula, por, česen, zelje, fižol, zeleni grah in vsa vložena ali kisla zelenjava,
zadnji obrok je treba zaužiti 14 ur pred preiskavo. Prepričajte se, da vsebuje malo prehranskih vlaknin. Po večerji lahko do pregleda pijete le vodo,
2 uri pred testom ne smete kaditi ali žvečiti žvečilnega gumija, saj lahko tudi to vpliva na rezultat testa.

Na dan testa:

temeljito si morate umivati zobe, ljudje s protezami pa nanje ne smete nanašati lepila,
je priporočljivo spiti kozarec tople vode,
pred preiskavo ne jemljite topnih vitaminov, odvajal ali antibiotikov
telesno aktivnost je treba omejiti na najmanjšo možno mero.

Ko je rezultat v izdihanem zraku pozitiven in je prikazan na kartici, zdravnik predpiše ustrezno antibiotično terapijo, ki se izvaja pod njegovim strogim nadzorom. Metoda je hitra in učinkovita, če upoštevamo zdravnikova navodila, pa antibiotična terapija traja od 2 do 3 tedne. Pri zdravljenju je treba uporabiti izdelek, ki bo deloval v črevesju in ne bo vstopil v krvni obtok. Terapija ne sme biti sestavljena le iz zdravljenja SIBO, temveč tudi iz spremembe prehranskega režima, npr. uvedbe diete z nizko vsebnostjo fodmap. Uvesti ga je treba pod strogim nadzorom dietetika, saj so njegova pravila zapletena in stroga. Izločiti je treba tudi probiotike iz rodu Lactobacillus, ker povzročijo okrepitev simptomov bolezni. O vsaki probiotični in prebiotični terapiji se je treba posvetovati z lečečim zdravnikom.

Prehrana pri diagnosticirani prekomerni rasti bakterijske flore – SIBO.

Med zdravljenjem je zelo pomembna pravilna prehrana, ki bo zmanjšala simptome bolezni. Pomembno je, da iz prehrane odstranite sestavine z visoko vsebnostjo fodmap, torej izdelke, ki spodbujajo procese fermentacije v črevesju. Priporočamo:

Dieta SCD – dieta s specifičnimi ogljikovimi hidrati, ki priporoča čim manj ogljikovih hidratov, kot so škrob ter pol- in disaharidi. Enostavni sladkorji niso vključeni,
dieta GAPS – izhaja iz diete SCD, vendar je še bolj restriktivna,
Protokol Dr. Siebeckerja – to so priporočila, ki temeljijo na dieti SCD in dieti z nizko vsebnostjo fodmap. Dr. Siebecker pri izločitveni dieti priporoča, da se postopek začne z dieto SCD ali GAPS, nato pa se razširi na izdelke iz diete fodmap. Dieta naj bi trajala največ dva meseca,
dieta z nizko vsebnostjo fodmap – to je najbolj priljubljen prehranski model, ki zmanjšuje rast bakterij v tankem črevesju. Fodmapna dieta vključuje izločitev izdelkov z visoko stopnjo fermentacije, tj. oligo-, di-, monosaharidov in poliolov, iz prehranjevalnega načrta. To so izdelki, ki vsebujejo kratkoverižne ogljikove hidrate, ki se slabo absorbirajo, vendar hitro fermentirajo z visokim osmotskim pritiskom, kot so: mlečni izdelki, nekatere stročnice, sladila, npr. To so: mlečni izdelki, nekatere stročnice, sladila, kot so ksilitol, manitol ali eritritol, žitni izdelki – pšenica ter česen in čebula ali močno predelano meso.

Pri sindromu razdražljivega črevesja ali drugih motnjah prebavnega sistema, npr. pri sindromu bakterijske zaraščenosti, lahko izdelki, bogati s FOPMAP, povzročijo poslabšanje simptomov bolezni. V debelo črevo namreč vstopajo v nespremenjeni obliki. Osmotske lastnosti so odgovorne za povečanje absorpcije vode v tankem črevesju. Ta pojav povzroči raztezanje črevesnih sten, kar lahko med drugim povzroči bolečine v trebuhu. Zaradi presežka bakterij se pri bolnikih z diagnozo bakterijske razrasti v črevesju pojavi presežek plina, ki povzroča nelagodje in napihnjenost.

SIBO kaj jesti? Dieto sibo je pripravila avstralska univerza, zanjo pa je značilna nizka vsebnost fermentiranih živil, tj. oligo-, di-, monosaharidov in poliolov. Prehranski načrt mora biti bogat z vlakninami, ki so bistvene za pravilno delovanje črevesja, beljakovinami, maščobami, ogljikovimi hidrati, vitamini in minerali. Nizka dieta je pomembna pri terapiji SIBO in je razdeljena na tri stopnje, ki kažejo, katera živila je treba uživati in katerim se je treba izogibati:

1. faza I: eliminacijska dieta

Trajanje je od 2 do 6 tednov. V tem času moramo iz prehrane izključiti izdelke z visoko vsebnostjo fodmap in jih nadomestiti z izdelki z nizko vrednostjo fodmap:

Zelenjava:

veliko fodmap: čebula, šparglji, artičoke, brokoli, cvetača, patisoni, pesa, por, brstični ohrovt, česen, zelje, stročnice, tj. čičerika, leča, zeleni grah, soja in fižol,
Nizkofodmapni: paradižnik, korenje, kitajsko zelje, paprika, kumare, jajčevec, zelena, koruza, buče, solata, buče, drobnjak, sladki krompir.

Sadje:

z visoko vsebnostjo fodmap: jabolka, hruške, mango, lubenice, slive, marelice, nektarine, breskve, konzervirano sadje, suho sadje,
nizkofodmap: mandarine, kivi, banane, grozdje, grenivka, pomaranče, borovnice, limone, maline, jagode.

Mlečni izdelki:

z visoko vsebnostjo fodmapa: fini siri mascarpone ali rikota, skuta, jogurt, pinjenec, kondenzirano mleko, kravje mleko, ovčje mleko, kozje mleko, stepena smetana, kisla smetana,
Nizka vsebnost fodmap: sir camembert, sir brie, trdi siri, kot so švicarski, čedar, mocarela, parmezan, margarina, maslo, mlečni izdelki brez laktoze.

Žita in žitni izdelki:

z visoko vsebnostjo fodmap: pšenični kruh, pšenični izdelki, rž, pšenična žita za zajtrk s suhim sadjem, pšenične testenine,
nizkofodmap: moka iz pire, kruh brez glutena, kruh iz pire, riževi kosmiči, ovsena moka, testenine brez glutena, ovseni kosmiči, kvinoja, riž.

Oreščki in semena:

visoko fodmapni: indijski oreščki, pistacije,
nizkofodmap: mandlji, orehi, pekanovi orehi, arašidi, makadamija, pinjole, sezamova semena, bučna semena, sončnična semena.

Drugi:

veliko fodmap: med, agavin sirup, glukozno-fruktozni sirup, sladila, kot so manitol, maltitol, eritritol, ksilitol, sorbitol, izdelki brez sladkorja s sladili, sojino mleko,
nizka vsebnost fodmap: javorjev sirup, kristalni sladkor, stevija, aspartam, arašidovo maslo, mandljevo mleko, riževo mleko.

Faza II – ponovna uvedba izdelkov, ki vsebujejo fodmap

Ta faza traja od 8 do 12 tednov. Druga faza vključuje ponovno uvedbo izdelkov z visoko vsebnostjo fodmap v prehrano v majhnih količinah. To je eden najpomembnejših trenutkov med zdravljenjem, saj moramo vsake 3 dni uvesti nov izdelek in opazovati, ali se simptomi bolezni ponovno pojavijo. Pri tem je zelo učinkovito vodenje dnevnika, v katerem natančno opišemo, kaj smo pojedli, kakšni so naši simptomi in kako se počutimo. Dieta SIBO je zelo restriktivna, zato moramo pri njenem podaljševanju upoštevati več dejavnikov:

Pri razširitvi prehrane moramo izdelke z visoko vsebnostjo fodmap uvajati v majhnih količinah, najbolje pa je, da izberemo en izdelek z visoko vsebnostjo fodmap enkrat na tri dni, tj. čeČe želimo vnesti fruktozo, je bolje izbrati med kot sadje, saj je sadje bogato z drugimi vrednostmi fodmap in ne le s fruktozo, npr. s fruktozo. Sadje je bogato z drugimi vrednostmi fodmap in ne le s fruktozo, kot je med,
Skupine izdelkov je treba uvajati po vrsti, npr. če se po uvedbi izdelkov z visoko vsebnostjo fruktoze v prehrani spremljajoča bolezen ni pojavila, je treba za obdobje testiranja izdelke z visoko vsebnostjo fruktoze vseeno izključiti,
Pomembno je, da izdelke uvajamo količinsko, torej da začnemo z majhnimi obroki, in če se telo dobro odziva na zdravljenje, obroke povečamo.

Faza III – prilagajanje

Ta faza je sestavljena iz oblikovanja individualne diete, po možnosti pod nadzorom usposobljenega dietetika, ki ima izkušnje s tovrstnimi primeri. Prehrana za SIBO mora biti bogata z izdelki, ki so bili testirani in za katere je bilo ugotovljeno, da ne povzročajo gastrointestinalnih simptomov. Najpogostejši vzroki za bolezen so posledica slabe prehrane, vendar lahko pri prilagojeni prehrani občasno uvedete sestavine, ki so sprožile simptome bolezni, vendar ne smejo biti v velikih količinah.

Zaključek:

Pri dieti, ki vključuje zmanjšanje števila bakterij v tankem črevesu, je treba upoštevati, da je elementarna dieta začasna in da prva faza ne sme biti daljša od 6 tednov, da ne bi prišlo do pomanjkanja hranil. Prav tako je treba omeniti, da so kratkoverižni ogljikovi hidrati prebiotiki, ki imajo veliko ostankov hrane in so odlična hrana za bakterije, ki živijo v črevesju. Prebiotiki hranijo patogene in zdravju koristne bakterije. Ustrezno število zdravju koristnih bakterij koristi črevesju in odpravlja sindrom razdražljivega črevesja, malabsorpcijo ali simptome, ki spremljajo SIBO,
Prehrana mora biti prilagojena tako, da izloči vse sestavine, ki povzročajo črevesno nelagodje.
Dieto mora sestaviti certificiran dietetik, da ne bo povzročila slabega počutja v telesu, temveč čim bolj zmanjšala simptome razdražljivega črevesja ali bakterijske razrasti.

Viri:

Gulbicka P, Grzymisławski M. Wzdęcia brzucha – najpogostejši vzroki in zdravljenje. Zdr. Publ. 2016, 6, 1,
Gąsiorowska J, Czerwionka-Szaflarska M. Sindrom zaraščanja bakterijske flore tankega črevesa v primerjavi s sindromom razdražljivega črevesa. Prz Gastroenterol 2013; 8 (3),
Szczeklik A., Gajewski P. Interna Szczeklika: sindrom bakterijske zaraščenosti, 2018,
M. Włochal, M. Grzymisławski, New trends in nutritional treatment for inflammatory bowel disease, “Nursing and Public Health” 2016, vol. 6, no. 2.