Med številnimi svetovnimi kuhinjami se italijanska kuhinja še posebej odlikuje po uporabi začimb, ki ne izboljšujejo le okusa hrane, temveč tudi škodujejo zdravju. Nekatere od njih je vredno uvesti v svoj vsakdanji jedilnik, dve najbolj priljubljeni pa sta zagotovo bazilika in origano. Ne le da navdušujeta s svojim edinstvenim okusom in vonjem, temveč vam omogočata tudi dopolnjevanje esencialnih hranilnih snovi.

Italijansko kuhinjo povezujemo s toplino te čudovite dežele in hkrati s številnimi priljubljenimi jedmi, med katerimi zagotovo prednjačijo različne vrste testenin, postrežene z različnimi aromatičnimi omakami. Velika večina teh je pripravljena iz paradižnika in druge zelenjave, vendar se nenehno razpravlja o njihovem vplivu na zdravje, predvsem o tem , ali so mastne ali ne.

Ni mogoče zanikati, da lahko nekatere jedi, zlasti tradicionalna italijanska kuhinja, postanejo vzrok za vse večjo prekomerne telesne teže in debelostičeprav ni vedno tako. Vendar pa večina strokovnjakov za prehrano poudarja njene koristi za zdravje, ki so značilne za večino mediteranske kuhinje. V njej je veliko zelenjave in sadja, manj mesa ter veliko rib in morskih sadežev. Večina jedi je pripravljenih na izjemno zdravem oljčnem olju, običajno extra virgin ali ekstra deviškem.

Pregovorno prvo violino igrajo začimbe, ki so povsem drugačne od tistih, ki jih uporabljamo pri nas, najpogosteje pa se uporabljata bazilika in origano. Lahko ju uporabljamo posušena, vendar pravi italijanski kuhar in italijanska gospodinja vedno uporabljata sveže liste, vzgojene na vrtu ali v loncu, ki ohranijo svojo polno hranilno vrednost.

Opis teh dveh okusnih in zdravih zelišč bomo začeli po abecednem vrstnem redu z baziliko. Gre za rastlino, ki je znana že od antičnih časov, obstaja v številnih sortah in se pogosto uporablja ne le v kulinariki, temveč tudi v medicini in kozmetiki. Bazilika je članica družine svetlinovk in poznamo skoraj 70 vrst, ki rastejo na različnih koncih sveta, večinoma pa v subtropskem podnebju. Med najbolj znane vrste te okusne rastline lahko uvrstimo tri, kot so:

To je tista, ki jo uporabljamo za izboljšanje okusa italijanskih jedi, saj jim daje značilen pikanten in hkrati sladek okus. Gre za enoletno rastlino, ki zraste do približno 50 cm v višino, uporabljajo pa se njeni svetlo zeleni, do 5 cm dolgi listi, opremljeni z žlezami, ki proizvajajo eterična olja.

Od običajne sorte se razlikuje po dolžini in obliki listov, ki so bolj koničasti, predvsem pa po limoninem okusu in vonju. Listi limonske bazilike so lahko tudi različno obarvani, od svetlo zelenih do rdečih z vijoličnimi delci. Uporabljajo se ne le listi, temveč tudi cvetoči vršički.

Kot pove že njeno ime, ima značilen okus po še eni priljubljeni in zdravi začimbi, cimetu. Tudi ta se uporablja v kulinariki, vendar običajno ne v mesnih jedeh ali omakah, temveč za začinjanje peciva in sladic.

Če želimo baziliko uporabljati za kaj več kot le za okusen dodatek na primer paradižnikovi omaki, mora nadomestiti pomanjkanje hranilnih snovi v telesu. Če analizirate njeno sestavo, boste takoj opazili, da se ima res s čim pohvaliti, in ti okusni zeleni ali posušeni listi vsebujejo:

Še ena italijanska začimba, ki jo je vredno imeti ne le v kuhinji, temveč tudi v domači zeliščni lekarni, je origano. Njegovo drugo uporabljano ime je navadni origano, njegov okus, vonj in zdravilne lastnosti pa so cenili že v starem Rimu in takratni Grčiji.

Oregano, pri nas imenovan divji majaron, spada v družino svetlinovk in ne raste le v Evropi, temveč tudi v Aziji in Afriki. Oblikuje razvejano steblo, ki zraste do 80 cm v višino, tako steblo kot tudi 4 cm dolgi listi pa oddajajo značilno aromo. Zeliščni in aromatični material rastline so predvsem listi, ki se lahko uporabljajo sveži ali posušeni.

Tako kot prej predstavljena bazilika se tudi origano od drugih sredozemskih začimb razlikuje po svoji edinstveni, bogati sestavi. Najpomembnejši in hkrati odločilni za vonj in okus rastline sta dve eterični olji, karwakrol in tymol. Seveda to nista edini aktivni spojini; listi origana vsebujejo tudi:

Tako bogato sestavo obeh začimb že dolgo cenijo strokovnjaki na različnih področjih, predvsem na področju zeliščarstva ali fitoterapije. Vsekakor ju je vredno uvesti v svojo prehrano, in to ne le zaradi okusa, temveč tudi zaradi koristi za zdravje, ki jih bo v razmeroma kratkem času občutilo skoraj celotno telo. Najpomembnejše zdravilne lastnosti bazilike in origana so:

Bazilika in origano sta med drugim odlična izbira za ljudi na shujševalni dieti, prva začimba pa vsebuje malo kalorij. Njenih 100 g vsebuje le 22 kcal, kar je prav tako malo kot glikemični indeks 14. Redno uživanje bazilike in origana izboljša delovanje prebavnega sistema, spodbuja sintezo želodčnega soka in lajša prebavne motnje, kot so slaba prebava, zgaga, driska in napenjanje.

Hkrati ima diastolični učinek, pospešuje odstranjevanje odvečnih črevesnih plinov, preprečuje boleče kolike in povečuje absorpcijo hranilnih snovi iz hrane. Oregano se lahko uporablja tudi za lajšanje simptomov jetrne in žolčne insuficience ter želodčnih razjed ali gastritisa.

Vendar ga je treba uživati nekoliko bolj zmerno kot baziliko, saj je bolj kaloričen, 100 g ima kar 265 kcal, vendar ima nižji glikemični indeks 1,3.

Tako bazilika kot origano imata močne protibakterijske in protiglivične učinke, kar omogočajo eterična olja in druge sestavine, ki jih vsebujejo rastline in kažejo učinkovitost proti skupinam teh patogenih mikroorganizmov, kot so

Hkrati obe začimbi izkazujeta močne protivnetne lastnosti, tako da je telo bolje zaščiteno pred morebitnimi vnetji in okužbami različnega izvora. Visoka vsebnost vitaminov in mineralov vpliva tudi na učinkovitejše delovanje imunskega sistema, ki proizvaja več protiteles.

Obe zelišči pozitivno vplivata na živčni sistem in imata dokazano pomirjevalne učinke. Z njima si lahko pomagamo pri obvladovanju vseh posledic stresa in drugih stanj živčne napetosti ali depresivnih stanj, saj odlično izboljšujeta duševno razpoloženje.

Zdravljenje z bazilikinim ali origanovim oljem v obliki inhalacij, tj. aromaterapije, ne izboljša le razpoloženja, temveč tudi delovanje možganov, saj poveča spomin, koncentracijo in kognitivne sposobnosti.

Pri tem je v ospredju rastlina origano, ki jo lahko uporabljamo kot izjemno učinkovito sredstvo proti kašlju, saj pomaga izločati izločke iz spodnjih dihalnih poti. Uporablja se tudi pri okužbah zgornjih dihalnih poti, kot je sinusitis.

Pri zdravljenju te vrste okužb so ugodne protivnetne, protibakterijske in protiglivične lastnosti obeh začimb. Spopadata se tudi z virusnimi okužbami, pri čemer je treba poudariti njuno antioksidativno delovanje, saj iz telesa odstranjujeta proste radikale, ki so vzrok številnih različnih bolezni.

Če se bazilika in origano uporabljata v kulinariki, običajno v posušeni obliki, ju preprosto dodajamo jedi, dokler ne dosežemo želenega okusa. Če pa ju uporabljamo v obliki prehranskih dopolnil v tabletah, je treba dosledno upoštevati navodila proizvajalca , opisana v priloženem letaku. Za odmerjanje olja za inhaliranje je potrebnih največ 20-30 kapljic, postopek pa ponovimo 2-3-krat na dan.

Koristi uporabe bazilike in origana v zdravilne namene je težko oporekati, vendar je pomembno, da vnaprej poznamo kontraindikacije, ki lahko vsaj ovirajo, v nekaterih primerih pa celo preprečijo njuno uživanje.

Bazilika – kontraindikacije:

Obe začimbi lahko povzročita tudi nekatere neželene učinke, običajno če ju zaužijemo v prevelikih količinah. To so predvsem prebavne težave, napihnjenost, slabost, prebavne motnje, driska in bolečine v trebuhu. Ti so pogostejši pri origanu, katerega prevelik odmerek lahko povzroči občutek šibkosti, utrujenosti in celo omotico. Če nameravate te začimbe uporabljati v obliki olj, velja predhodno preveriti, ali ne bodo povzročale alergijskih kožnih reakcij, draženja in rdečice.

Viri: