Alopecija areata – vzroki, simptomi in zdravljenje
Besedilo posodobljeno 31.03.2021
Pospešeno in pogosto težko obvladljivo izpadanje las, ki prizadene predvsem lasišče, je resen problem tako medicinske kot kozmetične narave. Z njim se srečuje vse več ljudi, ne glede na starost ali spol, žal tudi vse mlajši, srečujemo se celo z osebami, starimi od 20 do 30 let. Obstaja veliko različic te resne bolezni, znane kot alopecija, ena najbolj težavnih in hkrati težko ozdravljivih pa je alopecija areata. Njegovih značilnih simptomov ni mogoče spregledati ali podcenjevati. Skoraj popolnoma spremenijo videz in povzročajo ne le telesno, temveč tudi duševno trpljenje, celo hudo depresijo.
Contents
Kaj je alopecija areata
Areatna alopecija, znana pod latinskim imenom alopecia areata, je resna bolezen lasišča. Bolezen povzroči razvoj vnetja okoli lasnega mešička, zaradi česar se ta poškoduje, kar lahko privede tudi do njegovega popolnega uničenja, kar je vzrok za prekomerno izpadanje las. Ta vrsta alopecije prizadene tako moške kot ženske in je razmeroma redka, saj je po ocenah prisotna le v 2 odstotkih vseh primerov.
Vendar to ne pomeni, da jo je treba popolnoma zanemariti, bolje jo je preprečiti že ob prvih simptomih, ki jih je pogosto mogoče opaziti že pri nekaj let starih otrocih. Če je ne diagnosticiramo in ne zdravimo dovolj hitro, povzroči popolno in običajno nepopravljivo izgubo las.
Kateri so vzroki za to vnetno bolezen
Pri alopeciji areata je vzroke za to stanje zelo težko določiti, vendar zdravniki v večini primerov menijo, da gre za motnje v delovanju imunskega sistema. Imunski sistem začne napadati lastne celice, vključno s kožo, kar povzroči vnetje lasnih mešičkov, oslabitev osnove las in posledično njihovo izpadanje.
Zato je to vrsto alopecije mogoče obravnavati kot avtoimunsko bolezen, vendar je ne povzroča le okvara imunskega sistema. Strokovnjaki, predvsem dermatologi, omenjajo tudi druge vzroke, ki so:
- genetski dejavniki, dedna nagnjenost k takšnemu izpadanju las, ki lahko zajema od 10 do 20 odstotkov vseh primerov, tudi glede nagnjenosti k folikulitisu;
- psihosomatske motnje in sorodna stanja. Ta alopecija je pogosto povezana s hudim stresom, ki prav tako destruktivno vpliva na lasne mešičke. Dolgotrajna živčna napetost slabi zdravje celotnega organizma, eden od simptomov tega pa je nastanek značilnih vnetnih žarišč, iz katerih začnejo hitro izpadati velike količine las;
- higiensko zanemarjanje lasišča, neredno umivanje kože ali uporaba neustrezne kozmetike, polne sestavin, ki motijo naravni pH kože, kar lahko povzroči tudi rdečico in draženje, ki se konča z razvojem vnetja;
- Hormonske motnje, ki se najpogosteje pojavljajo pri nosečnicah ali ženskah v menopavzi, in pomanjkanje nekaterih hranilnih snovi, ki spodbujajo zdravje kože in las, kot je cink, v telesu;
- težave s krvnim obtokom, ki hitro povzročijo hipoksijo kože, kar vodi do motenj vseh treh ciklov rasti las, tj. anagena, ko lasje aktivno rastejo, katagena, prehodne faze, v kateri lasje začnejo počasi odmirati, in telogena, ko lasje ne rastejo več, prazni lasni mešički pa počivajo in se obnavljajo;
- sočasne bolezni, vključno z avtoimunskimi boleznimi, med katerimi je treba najprej omeniti kožne bolezni, kot so vitiligo in celo navadne nezdravljene akne. Veliko večjo nevarnost za lase pa predstavljajo druge bolezni, kot so tiroiditis, hipertiroidizem, hipotiroidizem ali posebno nevarna bolezen Hashimoto. Izpadanje las lahko povzročijo tudi eritematozni lupus, sladkorna bolezen tipa 1, revmatoidni artritis in vnetna stanja prebavnega sistema, zlasti debelega črevesa;
- preobčutljivost na druge zunanje dejavnike, vključno z atmosferskimi ali zaradi alergij, vključno z alergijo na hrano.
- bakterijske okužbe, ki jih med drugim povzročajo stafilokoki, streptokoki ali bakterije, ki lahko povzročijo bolezni, katerih simptom je tudi plešavost, kot so tuberkuloza kože, sifilis in gonoreja.
Najpogostejše vrste bolezni
Ob pogledu na ljudi, ki trpijo za to boleznijo, se nam lahko zdi, da obstaja le ena vrsta te izjemno težavne bolezni. V resnici obstaja več vrst, najpogostejše pa so:
- popolna alopecijaareata, ki, kot pove že ime, zajema celotno površino glave in povzroči popolno izgubo las, ki pa ostanejo na drugih delih telesa;
- maligna alopecija areata, najhujša oblika bolezni, ki se kot vsaka druga začne z nastankom majhnih lis izpadanja las. Ta področja se postopoma povečujejo in pojavi se popolna plešavost, s to razliko, da lasje kljub zdravljenju ne zrastejo nazaj in je izguba običajno trajna;
- alopecia areata simplex, pri kateri bolezen poteka tako, da nastanejo zgoraj omenjena ovalna ali okrogla žarišča alopecije, ki se lahko združujejo ali ne;
- generalizirana alopecija areata, še ena zelo težavna vrsta, pri kateri postopoma izpadajo ne le lasje na glavi, temveč tudi obrvi in trepalnice, pogosto pa tudi lasje na drugih delih telesa, na primer v intimnem predelu ali pod pazduhami;
- Difuznaalopecija areata, pri kateri se izpadanje posameznih las zelo hitro združi in zajame celotno glavo;
- alopecija areatanodularis, imenovana tudi alopecija areata peripheralis, pri kateri se pleša razvije predvsem na robu lasišča, v čelnem, temporalnem in okcipitalnem predelu. Pri alopeciji areata izpade skoraj sto odstotkov las, na vrhu glave pa ostanejo le majhni šopki las.
Druga merila za razvrstitev alopecije areata
Zgornja merila za razvrstitev alopecije areata niso edina, ki so na voljo. Obstaja tudi razvrstitev glede na trajanje bolezni, ki jo je razvil japonski zdravnik T. Ikeda in jo razdelil v naslednje štiri kategorije:
1. alopecija areata vulgaris
Za to bolezen je značilno zelo hitro napredovanje, pojav velikega števila plešastih lis na koži, ki običajno prav tako hitro in spontano izginejo.
2. atopična alopecija areata
Kot pove že ime, zelo pogosto spremlja drugo nevarno bolezen, atopijski dermatitis. Plešasta mesta lahko pokrivajo velik del glave in jih je tudi veliko težje zdraviti.
4. hipertrihoza albicans
Težko jo je nadzorovati kot v drugi točki, v hudem poteku pa se alopecija areata združi v skupek, zaradi česar je težko izbrati pravo zdravljenje.
5 Kombinirana alopecija areata
Ta vrsta bolezni je običajno neposredno povezana z zgoraj opisanimi sočasnimi avtoimunskimi boleznimi, zlasti tistimi, ki prizadenejo ščitnico in druge endokrine žleze, katerih nepravilno delovanje lahko poruši celotno hormonsko ravnovesje v telesu.
Najbolj značilni simptomi alopecije areata
Simptomi alopecije areata so tako značilni, da jih je zelo težko spregledati in zamenjati z drugimi vrstami te bolezni. Kot smo že omenili, lahko prve simptome opazimo že pri otrocih, starih nekaj let, in če se pojavijo, jih je treba takoj odpraviti in otroka odpeljati k dermatologu. Skrbeti nas mora
- majhne alopecijske lise, okrogle ali ovalne površine, iz katerih začnejo hitro izpadati lasje, same lise pa se pogosto širijo, povečujejo in združujejo med seboj;
- pojav tako imenovanih “izklicnikov” na robovih teh žarišč, tj. kratkih, trdih, le nekaj milimetrov dolgih koščkov las, ki so videti, kot da so bili krivo odrezani;
- srbenje kože na prizadetih območjih brez drugih znakov vnetja, draženja ali rdečice
- simptomi psihološke narave, ki so povezani s slabšim psihološkim počutjem, upadanjem samospoštovanja in vse večjim občutkom sramu, kar otežuje in v mnogih primerih celo onemogoča normalno socialno delovanje. To vodi v vse večji stres in celo v omenjeno depresijo, stanje, ki je lahko za bolnika že življenjsko nevarno;
- spremembe na nohtih, ki se pojavijo pri do 60 odstotkih bolnikov in se kažejo v prečnih žlebovih na nohtni ploščici, imenovanih Beau line, krhkosti nohtne ploščice, njeni zadebelitvi in v hujših primerih bolezni celo odpadanju;
- simptomi motenj vida, npr. progresivna katarakta, tj. motnost očesne leče, ki se na srečo pojavlja zelo redko.
Najpogostejše metode zdravljenja alopecije areata
Glede na druge vrste plešavosti lahko rečemo, da je alopecija areata ena najtežje ozdravljivih. To je med drugim posledica težav pri ugotavljanju vzroka bolezni, zaradi česar je težko postaviti pravo diagnozo in izbrati najučinkovitejšo metodo zdravljenja. Vendar je obisk dermatologa nujen, ne smete se mu izogibati in se zdraviti sami, saj lahko stanje las še poslabšate, ne izboljšate . Le zdravnik lahko pravilno prepozna posamezne, pogosto na videz nepovezane simptome in jih združi v celoto ter postavi pravo diagnozo.
Prvi korak je vedno vizualni pregled, pregled lasišča, las in nohtov bolnika glede na zgoraj omenjene simptome. Uporabi se lahko tudi histopatološki pregled odvzetega kožnega fragmenta, laboratorijski test, ki se uporablja pri sumu na avtoimunske bolezni. Koristen in uporaben je pregled z dermoskopom, tj. napravo, ki z veliko povečavo pokaže kožo v bližini lasnih mešičkov, same mešičke in strukturo las. Šele na njegovi podlagi izbere sredstva, ki jih bo uporabil za zdravljenje, teh pa je veliko, tako naravnih kot umetnih, pa tudi različnih načinov zdravljenja.
Kaj deluje pri lajšanju simptomov in zdravljenju alopecije areata:
- imunosupresivi, kot so kortikosteroidi, ki se dajejo peroralno v obliki tablet ali lokalno, kreme in mazila, ki se nanašajo neposredno na kožo brez dlak;
- minoksidil, primeren tudi za zdravljenje androgenetične alopecije, ki se je sprva uporabljal le kot zdravilo za zniževanje krvnega tlaka. Preprečuje pretvorbo testosterona v DHT, dihidrotestosteron, ki poškoduje in sčasoma uniči lasne mešičke. Njegova uporaba ima številne resne neželene učinke, bolečine v prsih, povišanje krvnega tlaka, hiperglikemijo ali menstrualne motnje pri ženskah;
- Terapija DCPC, pri kateri se protialergijsko sredstvo, običajno difenilciklopropenon, vbrizga pod kožo in povzroči lokalno senzibilizacijo;
- dopolnjevanje obstoječega pomanjkanja vitamina D, izjemno učinkovitega pri odpravljanju vnetnih stanj, tudi v lasnih mešičkih, ki so odgovorni za pravilno rast las;
- uporaba ustrezne kozmetike, ki spodbuja zdravo in hitro rast las, hkrati pa skrbi za zdravje kože, preprečuje vnetja, draženje in vzdržuje njen ustrezen pH;
- mezoterapija, tj. postopek, pri katerem se neposredno pod kožo vbrizgajo potrebne hranilne snovi, ki so koristne tudi za lasne mešičke in lasne čebulice;
- karboksiterapija, še eno invazivno zdravljenje, vendar se v tem primeru pod kožo vbrizga ogljikov dioksid, ki blagodejno vpliva na krvne žile, povzroči njihovo širitev in posledično boljšo prekrvavitev, oksigenacijo in prehrano lasišča;
- kriomasaža, prav tako zunanja terapija, ki tokrat vključuje hlajenje kožnih tkiv z dušikovim oksidom, ki se daje s posebno napravo. Učinek je spodbujanje hitrejšega obnavljanja kože in zlasti lasnih mešičkov;
- Terapija UVB z ultravijolično svetlobo, ki krepi mešičke in pospešuje rast novih, močnejših in bolj zdravih las;
- zdravila za lajšanje simptomov drugih bolezni, ki lahko povzročijo alopecijo areata, med katerimi so najpomembnejši antistresni pripravki na osnovi naravnih sestavin, kot je vitania sluggard, bolj znan kot ashwagandha.
