Cimet – način hujšanja. Preberite članek in ga uporabite v svoji prehrani!
Dieta za hujšanje ne sme biti le dobro uravnotežena in polna pomembnih hranil, po možnosti naravnega, rastlinskega izvora. Prav tako je vredno poskrbeti za okus in pomanjkanje monotonosti ter se ne omejiti le na nekaj jedi. Zdrava kuhinja, tudi dietna, je lahko zelo okusna in raznolika, če le uporabimo različne začimbe. Mnogi med njimi ne bodo le izboljšali okusa vaše jutranje ovsene kaše ali preproste zelenjavne juhe, temveč imajo tudi številne lastnosti, ki spodbujajo zdravje in hujšanje. Poleg popra, polnega piperina, in paprike, ki vsebuje kapsaicin, snovi, ki pospešujejo izgorevanje maščobnega tkiva, velja razmisliti tudi o cimetu. Ne le, da se dobro poda tako k sladkim kot grenkim jedem, tudi njegovih blagodejnih učinkov na zdravje ne gre podcenjevati. Zato ga cenijo strokovnjaki na različnih področjih medicine, tudi pri hujšanju, in je vključen v sestavo številnih prehranskih dopolnil, ki to omogočajo.
Contents
Kje v naravi raste cimet in katere so njegove štiri glavne sorte?
Cimet je v evropski kuhinji znan že od antičnih časov, ko je postal priljubljena začimba na mizah bogatašev v Grčiji in Rimu. V tem primeru izvira iz takratnega Egipta, kjer cimetovec gojijo še danes. Pripadajo družini lovorjevk (Lauraceae ) in jih je več kot 250 vrst, ki zrastejo tudi do več kot 10 metrov, čeprav se za pridobivanje cimeta uporabljajo nižje sorte, ki ne presegajo 2 do 3 metrov. Njihov kraj izvora je neposredno povezan s štirimi glavnimi sortami te okusne začimbe, med katerimi boste našli:
- Cejlonski cimet, ki izvira s Šrilanke, otoka ob južni obali Indije, svetlo rjave barve in rahlo sladkega okusa;
- Indonezijski cimet, ki, kot pove že ime, prihaja iz Indonezije, je temnejše barve in ima bolj pikanten kot sladek okus;
- Vietnamski cimet, prav tako temen, rdečkasto rjav, mešanega pekočega in sladkega okusa;
- cimetcassia, pogosto imenovan kitajski cimet, oster in grenak, temno rdeč in hkrati rjav.
Dve najbolj priljubljeni in pogosto uporabljeni vrsti cimeta sta cejlonski in kitajski cimet, ki ju je vredno imeti v svoji kuhinji, da bi z dodajanjem v jedi hitro občutili pozitivne učinke njunih številnih zdravilnih lastnosti. Posebej priporočamo cejlonski cimet, zvit v značilne tanke palčke v obliki dveh sosednjih cevčic, katerega arome in okusa ni mogoče primerjati z ničemer drugim. Pravzaprav gre za lubje cimetovega drevesa, ki se po rezanju predhodno fermentira, nato pa po naročilu prejemnika nareže in naravno posuši na soncu. Priporočamo, da cimet kupite v palčkah in ne v mleti obliki, ki je manj aromatična in nima nekaterih dragocenih lastnosti.
Najpomembnejša cimetova hranila
Večina nas cimet ceni le kot še eno začimbo, in to zasluženo, ne pomislimo pa na njegovo sestavo, polno hranilnih snovi, od katerih mnoge omogočajo tudi hitro zmanjšanje telesne teže. Vendar pa moramo biti previdni pri njegovi količini, saj je kljub temu, da ima nekatere lastnosti za hujšanje, precej visokokaloričen, 100 g je kar 247 kcal, na srečo pa ga v obroke ne dodajamo veliko. Najdragocenejše sestavine cimeta so:
- prehranske vlaknine, kar 53 g v 100 g začimbe. Lahko ga mirno štejemo za osnovo za pravilno prebavo in presnovo;
- ogljikovih hidratov, kar 53 g na 100 g;
- vitamin A, tj. retinol ali betakaroten, z antibakterijskimi in antioksidativnimi lastnostmi, ki odstranjuje proste radikale, skrbi za močno odpornost in hitro regeneracijo poškodovanih celic
- vitamin B1 ali tiamin, ki je med drugim odgovoren za pravilno delovanje srca, krvnega obtoka, živčnega sistema in pospešuje celjenje ran. Je tudi antioksidant in krepi oslabljen imunski sistem;
- vitaminB2, riboflavin, ki sodeluje v presnovnih procesih, ki vodijo k izgorevanju maščobnega tkiva, aktivira druga hranila v našem telesu in skrbi za celotno sluznico prebavnega sistema;
- vitamin B3, niacin, katerega naloga je nadzorovati delovanje možganov in drugih elementov živčnega sistema, uravnavati hormonsko gospodarstvo telesa, izločati številne pomembne hormone, vključno s kortizolom, ki vpliva na pojav simptomov stresa, in inzulinom, ki je odgovoren za vzdrževanje normalne ravni sladkorja v krvi
- vitamin B6, piridoksin, ki sodeluje pri nastajanju rdečih krvničk, presnovi aminokislin in sintezi beljakovin. Skrbi za srce in preprečuje številne bolezni, vključno s posebno nevarno slabokrvnostjo, ter uravnava krvni tlak;
- vitamin B9, bolj znan kot folna kislina, ki je odgovoren za normalno rast in razvoj vseh celic v našem telesu in skupaj z vitaminom B12 preprečuje razvoj slabokrvnosti;
- vitamin C, askorbinska kislina, ki podobno kot vitamin A deluje kot antioksidant, iz telesa odstranjuje patogene proste radikale in krepi odpornost;
- minerali: kalcij, magnezij, kalij, fosfor, cink, železo in mangan.
Kakšne koristi za zdravje boste imeli z uvedbo cimeta v svojo prehrano
Preden opišemo vse zdravilne in shujševalne lastnosti cimeta, moramo omeniti še eno pomembno sestavino, kumarin. To je žal snov, ki ni preveč koristna za naše zdravje, zlasti če jo zaužijemo v prevelikih količinah. Količina te začimbe je pri različnih vrstah različna, na srečo pa je v cejlonski vrsti najmanjša. Neželeni učinki kumarina so predvsem povečano tveganje za poškodbe jeter in ledvic, vendar ima v ustreznih odmerkih tudi nekatere prednosti, saj deluje protivnetno in antikoagulacijsko ter pomaga v boju proti glivičnim in parazitskim okužbam. Zato ni tako škodljiv, kot ga prikazujejo, in nikakor ne bi smel vplivati na odločitev o uvedbi cimeta v prehrano, ki jo priporočajo zdravniki in strokovnjaki za prehrano, ki poudarjajo najpomembnejše koristi za zdravje, kot so:
Antibakterijske, protivirusne, protiglivične in analgetične lastnosti
Cimet v vseh oblikah pomaga pri večini okužb, ne glede na njihovo ozadje, bakterijske ali virusne. Navsezadnje se običajno uporablja za zdravljenje prehlada, dodan vročemu mleku z medom, napitek, ki so nam ga dajale naše mame ali babice. Študije so pokazale, da ta začimba odlično odpravlja številne bakterije, ki lahko povzročajo nevarne bolezni, predvsem bakterijo Escherichia coli (e. Coli), ki povzroča okužbe prebavnega trakta. To se kaže v hudih bolečinah v trebuhu, driski, bruhanju, splošni telesni oslabelosti in spremljajoči močni vročini, ki jo je težko premagati. Cimet je učinkovit tudi proti bakteriji salmoneli, povzročiteljici gastroenteritisa, ter nekaterim vrstam gliv, kvasovk in plesni, na primer vrsti Candida. Antibakterijske lastnosti so koristne tudi pri aknah, saj se spopadajo s praktično vsemi vrstami mikroorganizmov, ki jih povzročajo.
Protirakave lastnosti
Raziskave o uporabi cimeta pri zdravljenju in preprečevanju raka potekajo že več let in prvi rezultati so res obetavni. Potrjene so antioksidativne lastnosti, ki, kot vemo, omogočajo odstranitev enega od vzrokov za nastanek raka, tj. prostih radikalov, ki delujejo uničujoče.
Učinkovita zaščita srca, krvnega obtoka, možganov in živčnega sistema
To je predvsem posledica lastnosti cimeta, da zmanjšuje in vzdržuje normalno raven holesterola v krvi ter preprečuje nastanek venske kongestije, celo življenjsko nevarne. Cimet uravnava pretok krvi in s tem omogoča ustrezno oksigenacijo celotnega telesa, vključno z možgani, zaradi česar lahko računamo na boljši spomin in koncentracijo, kar je še posebej pomembno za ljudi, ki študirajo ali delajo umsko. K preprečevanju bolezni srca in ožilja prispevajo tudi lastnosti cimeta, ki pomagajo vzdrževati ustrezno raven glukoze v krvi in zmanjšujejo odpornost na inzulin.
Zato se priporoča za zdravljenje sladkorne bolezni tipa I in tipa II, testi pa so pokazali, da ob zaužitju na prazen želodec zniža raven sladkorja do približno 30 odstotkov. Vpliv cimeta na delovanje možganov vključuje tudi zaviranje kopičenja beljakovine tau, ki se nahaja v živčnih celicah in je odgovorna za bolezen Alzheimera. Podobne in vedno večje učinke ima tudi pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni.
Lastnosti za hujšanje in izgubo teže
Za nas pa so, kot pove že naslov tega članka, najpomembnejše lastnosti cimeta za hujšanje . Vendar je nemogoče, da ne bi prej predstavili drugih bolezni, pri zdravljenju katerih se lahko uporablja, ker so neposredno povezane z razvojem prekomerne telesne teže in debelost. Lahko rečemo, da tu velja načelo povezanih posod, številne bolezni so posledica povečanja naše telesne teže in obratno, lahko postanejo vzrok za to, da smo pridobili telesno težo. Cimet spodbuja hujšanje predvsem zato, ker ga uvrščamo med tako imenovane termogenetike, tj. snovi, ki omogočajo učinkovitejše izgorevanje vseh nepotrebnih maščob. Podobno kot kapsaicin iz popra ali piperin iz zrn črnega popra pospešuje proces termogeneze in lipolize, zaradi česar je mogoče dvigniti telesno temperaturo in tako zmanjšati odvečne kalorije in maščobne celice.
To poteka povsem varno in ni nevarnosti za zdravje, kot se pogosto dogaja pri umetnih, sintetičnih “gorilnikih”, kupljenih iz nepreverjenih virov, katerih uporaba se lahko konča tragično. Pri cimetu ni takšnih težav, še en dejavnik, ki vpliva na učinkovitost shujševalnega zdravljenja, pa je že omenjeno povečanje občutljivosti na inzulin. Sladkorna bolezen in debelost sta bolezni, ki se skoraj vedno pojavljata skupaj, prvo pa najpogosteje povzroča velika količina maščobe, ki se nalaga na trebuhu, kar zmoti celotno hormonsko ravnovesje telesa, zlasti stopnjo asimilacije inzulina. Upoštevajmo tudi učinek cimeta na prebavne in presnovne procese, kar vodi k hitrejši razgradnji ne le maščob, temveč tudi ogljikovih hidratov. Seveda je cimet, tako kot številne druge podobne začimbe, treba jemati le kot dodatek k zdravi, uravnoteženi prehrani, ki ne vsebuje ničesar mastnega in odvečnega. Kombinirati jo je treba tudi s telesno dejavnostjo, ki jo priporočajo zdravniki in strokovnjaki za prehrano, sprehodi s palicami, vajami z utežmi in, ko boste okrepili svojo kondicijo, tudi s tekom in dolgimi vožnjami s kolesom.
Preberite tudi: Razvrstitev maščobnih gorilnikov
Najpogostejše kontraindikacije, ki preprečujejo uporabo cimeta
Kljub nedvomnim prednostim in pomoči pri doseganju sanjske nizke teže in vitke postave cimeta ne morejo uporabljati vsi , saj v nekaterih primerih povzroča precej moteče stranske učinke. Ti vključujejo:
- tipične alergijske reakcije, predvsem kožne, rdečica, draženje, izpuščaji in akne;
- motnje prebavnega sistema, prebavne motnje, driska, v skrajnih primerih pa tudi bruhanje in bolečine v trebuhu;
- Možni neželeni učinki pri nosečnicah, ki te začimbe nikakor ne smejo uporabljati, saj lahko povzroči splav; zanje je primernejši ingver, saj ne predstavlja takšnega tveganja;
- omenjeno tveganje za poškodbe jeter in ledvic zaradi uživanja prevelikih količin škodljivega kumarina, ki ima lahko toksične učinke.
Viri:
- https://www.healthline.com/nutrition/10-proven-benefits-of-cinnamon
- https://www.healthline.com/nutrition/side-effects-of-cinnamon#1