![\"](\"https:\/\/consumers-views.com\/si\/wp-content\/uploads\/2021\/12\/Depositphotos_291498110_S.jpg\" "\\"\\"")
<\/figure><\/figure><\/div>\n\n\n\n\u010crevesna mikroflora ima velik vpliv na \u010dlove\u0161ko telo. Mikrobioto sestavljajo predvsem bakterije tipa Bacteroidetes in Firmicutes. Seveda je spremenljiv in neposredno odvisen od rase in zdravstvenega stanja posameznika. Poleg tega se skozi \u017eivljenje spreminja. \u010crevesna mikrobiota se v otro\u0161tvu ves \u010das pove\u010duje, medtem ko je odraslost klju\u010dnega pomena, saj je takrat enodimenzionalna. Nadaljnje spremembe se pojavijo v obdobju staranja, ko postane slab\u0161a. Zato je treba poskrbeti za ustrezen vnos probiotikov. Izbira probiotikov mora temeljiti na rezultatih testov blata, da se dopolnijo manjkajo\u010di sevi bakterij. Seveda je treba tak\u0161ne teste opraviti v vsakem \u017eivljenjskem obdobju, saj je \u010drevesje na\u0161 drugi mo\u017egan, poleg tega pa krepi pravilno delovanje imunskega sistema. Probiotiki so pomembni tudi, kadar jemljemo antibiotike, saj se takrat \u010drevesna mikroflora osiroma\u0161i. Raziskave so pokazale tudi, da so nekatere bakterije v na\u0161em \u010drevesju stalne, nekatere pa se spreminjajo. Na to vplivajo dejavniki, kot so oku\u017ebe, slaba prehrana, kroni\u010dni stres, farmakoterapija in \u017eivljenjski slog. Vendar pa \u0161tevilne znanstvene \u0161tudije ka\u017eejo, da ima prehrana najve\u010dji vpliv na \u010drevesno mikrobioto. Ne smemo pozabiti, da na koli\u010dino in kakovost \u010drevesnih bakterij vpliva tudi na\u0161e zdravstveno stanje. Za ljudi, ki na primer trpijo za sladkorno boleznijo, celiakijo, debelostjo ali vnetno \u010drevesno boleznijo, je zna\u010dilna majhna raznolikost.<\/p>\n\n\n\n
Vpliv na telo<\/h2>\n\n\n\n
Mikrobiom na razli\u010dne na\u010dine vpliva na \u010dlovekovo fiziologijo. V glavnem gre za prebavo sestavin skozi prebavni trakt, ki jih encimi prebavnega sistema ne prebavijo. \u010ce pa je v \u010drevesju disbioza, tj. slaba mikroflora, se lahko pojavijo te\u017eave s pravilno prebavo v prebavnem traktu.<\/p>\n\n\n\n
Os \u010drevo-mo\u017egani<\/h3>\n\n\n\n
Trditev, da je \u010drevesje na\u0161 drugi mo\u017egan, je popolnoma pravilna. Je zelo pomemben, saj vklju\u010duje dvosmerne informacije med mikrofloro, \u010drevesjem in mo\u017egani. Vse to poteka po nevronskih poteh, ki vklju\u010dujejo centre in \u010drevesni \u017eiv\u010dni sistem, pomemben pa je tudi sr\u010dno-\u017eilni sistem. Informacije, ki se prena\u0161ajo po krvnem obtoku, se prena\u0161ajo s pomo\u010djo regulatorjev imunskega sistema, hormonov, nevrotransmiterjev.hormoni, os, ki povezuje hipotalamus s hipofizo in nadledvi\u010dnicami, ter bakterijski metaboliti, zlasti kratkoveri\u017ene ma\u0161\u010dobne kisline. \u0160tudije so pokazale tudi, da mikrobiota vpliva na:<\/p>\n\n\n\n
- refleksov, ki so posledica po\u0161kodovanega tkiva,<\/li>
- na\u0161e obna\u0161anje v primeru stresa,<\/li>
- nevrokemijo mo\u017eganov,<\/li>
- vnos hrane,<\/li>
- \u010dustveno in socialno vedenje.<\/li><\/ul>\n\n\n\n
V \u0161tudijah, opravljenih na mi\u0161ih, je bilo dokazano, da je vpliv mikrobiote bistven za socialni razvoj mi\u0161i, njena neustrezna sestava v prebavnem traktu pa vpliva na nevrokognitivne motnje, celo avtizem. Poleg tega se pri teh osebah v primerjavi z mi\u0161mi, ki imajo normalno sestavo \u010drevesnih bakterij, pove\u010da odziv na stres in anksioznost. Opravili so tudi test, da bi ugotovili, kaj se bo zgodilo, ko bodo bakterije v \u010drevesju mi\u0161i ponovno napolnjene. To je povzro\u010dilo zmanj\u0161anje ravni kortikosterona, ki se izlo\u010da med stresom in tesnobo. S tem poskusom je bil dokazan pomen mikroflore, \u010drevesja in mo\u017eganov za pravilen razvoj posameznikovega \u017eiv\u010dnega sistema.<\/p>\n\n\n\n
Bakterije, ki \u017eivijo v na\u0161em \u010drevesju, so odgovorne za proizvodnjo kratkoveri\u017enih ma\u0161\u010dobnih kislin, ki so zelo pomembne za povezavo med krvno-mo\u017egansko pregrado. To se zgodi tako, da se pove\u010da proizvodnja beljakovin, ki so klju\u010dne za tesne povezave. Gre predvsem za tesen stik \u010drevesnih celic, ki odre\u017ee prostor med celicami. Zaradi tega so celice med seboj zelo tesno povezane. Podobni so mre\u017ei, ki je razporejena v pramenih in nas \u0161\u010diti pred patogeni. Po drugi strani pa se ob prekinitvah tesne povezave iz medceli\u010dne teko\u010dine spro\u0161\u010dajo \u0161kodljive snovi.To lahko negativno vpliva na delovanje mo\u017eganov, razpolo\u017eenje in kognitivne funkcije.<\/p>\n\n\n\n
Mikrobiom in psiha<\/h3>\n\n\n\n
V zadnjih letih so raziskovalci ve\u010dkrat dokazali, da je vpliv \u010drevesne mikrobiote zelo pomemben za na\u0161e odzivanje na stres in tesnobo, depresivne motnje in kognitivne procese. \u0160tevilne raziskave so dokazale, da uporaba probioti\u010dne terapije v kombinaciji s prebiotiki pozitivno vpliva na stanje ljudi s psiholo\u0161kimi te\u017eavami, anksioznostjo in depresivnimi stanji. Pri ljudeh, ki u\u017eivajo alkohol, se pojavi pomemben vpliv \u010drevesne mikroflore. Pri tem lahko opazimo prepustnost debelega \u010drevesa in spremembe v sestavi \u010drevesne mikroflore, ki povzro\u010dajo pove\u010dano depresivnost in pove\u010dano \u017eeljo po alkoholu.<\/p>\n\n\n\n
Vpliv na prebavo<\/h3>\n\n\n\n
Pri zdravih ljudeh so bakterije odgovorne za prebavo prehranskih vlaknin, nekaterih beljakovin in sladkorjev. Pri tem nastajajo kratkoveri\u017ene kisline, ki zagotavljajo energijo \u010drevesnemu epiteliju, \u0161\u010ditijo imunski sistem in odstranjujejo patogene bakterije v prebavnem traktu. Prav tako je zelo pomemben pri prepre\u010devanju raka debelega \u010drevesa in danke, saj ustrezno prepre\u010devanje zmanj\u0161uje nastanek raka v prihodnosti. To se zgodi zaradi vnetja in po\u0161kodb DNA s \u0161kodljivimi presnovnimi produkti, ki so odgovorni za rast tumorja. V \u0161tudijah s tovrstnimi osebami so ve\u010dkrat opazili \u010drevesno disbiozo in majhno \u0161tevilo bakterijskih vrst. Dokazano je tudi, da je pri tej vrsti bolezni pomembna prehrana, bogata z vlakninami, polinenasi\u010denimi ma\u0161\u010dobnimi kislinami, antioksidanti in probiotiki. Poskrbimo lahko tudi za dodajanje vitaminov skupine B in vitamina K. Pomembna je tudi proizvodnja vitaminov iz prebavil iz zdrave hrane. Vedeti morate, da lahko vnetje v \u010drevesju povzro\u010di tudi osiroma\u0161ena \u010drevesna mikroflora, kar posledi\u010dno vodi v raka debelega \u010drevesa.<\/p>\n\n\n\n
Pomen komenzalnih bakterij<\/h2>\n\n\n\n
Komenzalne bakterije in ustrezno izbrani probiotiki imajo pomembno funkcijo pri spodkopavanju \u010drevesne pregrade, tako da patogene bakterije in njihovi presnovni produkti ne dose\u017eejo na\u0161ega krvnega obtoka. Dobre bakterije s krepitvijo imunskega sistema sodelujejo pri zmanj\u0161evanju pojava oku\u017eb, saj se s slabimi bakterijami borijo za hranila in prostor na povr\u0161ini sluznice. Komenzalne bakterije prav tako zni\u017eujejo pH v \u010drevesju zaradi proizvodnje laktata in kratkoveri\u017enih kislin, ki odli\u010dno nevtralizirajo vnetne patogene bakterije. V zadnjem \u010dasu je vse ve\u010d raziskav pokazalo, da je vpliv mikrobioma zelo pomemben pri oblikovanju pridobljene imunosti proti kroni\u010dnim vnetjem. Zato so pomembni testiranje blata, ustrezna izbira probioti\u010dne terapije in zdrava prehrana.<\/p>\n\n\n\n
Vpliv mikrobiote na zdravje<\/h2>\n\n\n\n
![\"](\"https:\/\/consumers-views.com\/si\/wp-content\/uploads\/2021\/12\/Depositphotos_73416421_S.jpg\" "\\"\\"")
<\/figure><\/figure><\/div>\n\n\n\nPo drugi strani pa se pri ljudeh z vnetno \u010drevesno boleznijo zelo pogosto ugotovi majhna bakterijska raznolikost v prebavilih. To vodi tudi v izgubo za\u0161\u010ditnih funkcij, tj. nezmo\u017enost fermentacije vlaknin in pomanjkanje proizvodnje pomembnih kratkoveri\u017enih ma\u0161\u010dobnih kislin, ter v slab\u0161i potek bolezni. Vnetje v \u010drevesju je idealno goji\u0161\u010de za patogene bakterije, ki ne koristijo zdravju in povzro\u010dajo virusne oku\u017ebe.<\/p>\n\n\n\n
V primeru sr\u010dno-\u017eilnega sistema je vpliv mikrobioma dvojen. Njegov dober vpliv je v uravnavanju lipidograma, kar vodi k pove\u010danju dobrega holesterola HDL in zmanj\u0161anju trigliceridov. Dokazano je, da sev Lactobacilli pomaga odpravljati slab holesterol iz krvnih \u017eil. To lahko deluje tudi obratno, saj prese\u017eek slabih bakterij povzro\u010da nastajanje ateroskleroti\u010dnih oblog, ki lahko v prihodnosti povzro\u010dijo sr\u010dni infarkt ali mo\u017egansko kap.<\/p>\n\n\n\n
Metaboli\u010dne motnje, ki jih povzro\u010da pomanjkanje dobrih bakterij v \u010drevesju, lahko privedejo do razvoja sladkorne bolezni tipa II. Znanstvene \u0161tudije so dokazale, da \u010drevesne bakterije sodelujejo pri presnovi glukoze. Poleg tega je bilo dokazano, kateri sevi so odgovorni za razvoj bolezni in kateri jo zavirajo. Z vidika zdravja je \u010drevesna mikrobiota povezana s sladkorno boleznijo tipa II zaradi homeostaze glukoze in odpornosti na inzulin v organih, kot so jetra, mi\u0161ice in ma\u0161\u010doba. Mikrobiota in njeni izdelki uravnavajo \u010drevesne hormone in encime, ki zavirajo odpornost na inzulin in izbolj\u0161ujejo toleranco za sladkor.<\/p>\n\n\n\n
Dobre \u010drevesne bakterije vplivajo tudi na revmatoidni artritis, saj vsebujejo mikroorganizme, ki vplivajo na imunski sistem. Neravnovesje v \u010drevesju vodi v razvoj \u0161tevilnih bolezni, tudi RZP. Pri tem stanju se preu\u010duje tudi ustna votlina glede njene mikroflore in njene vloge pri razvoju bolezni. \u0160tudije so pokazale, da je pri tem zelo pomembna tudi disbioza.<\/p>\n\n\n\n
Zadnji obravnavani primer, kjer so bakterije zelo pomembne, je debelost in prekomerna telesna te\u017ea, ki sta nadloga 21. stoletja. Veliko ljudi ima disbiozo, ki je posledica slabe prehrane in neprimernega na\u010dina \u017eivljenja. Posledica tega so tudi imunska disregulacija, spremenjena regulacija \u010drevesnih hormonov in pro-vnetni mehanizmi. V tem primeru je treba poskrbeti za ve\u010djo porabo energije, prehrana z nizko vsebnostjo slabih ma\u0161\u010dob pa pozitivno vpliva na zdravljenje debelosti.<\/p>\n\n\n\n
Bibliografija:<\/h4>\n\n\n\n
- Binek M: \u010clove\u0161ki mikrobiom – zdravje in bolezen. Post Microbiol 2012; 51,<\/li>
- Rakowska M., Lichosik M., Kacik J., Kalicki B., The influence of the microbiota on human health, Pediatr Med Rodz 2016, 12 (4),<\/li>
- Nowak, Adriana, Katarzyna Slizewska in Zdzis\u0142awa Libudzisz. “Probiotiki – zgodovina in mehanizmi delovanja”. Food Science Technology Quality 17.4 (2010).<\/li><\/ol>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u010clove\u0161ki gastrointestinalni mikrobiom sestavlja ve\u010d kot 1000 vrst bakterij, \u010drevesna mikrobiota pa je opredeljena kot vse bakterije, ki \u017eivijo v na\u0161em debelem \u010drevesu, njihova sestava in \u0161tevil\u010dnost pa sta povezani z zdravstvenim stanjem. Mikrobiom sestavljajo bakterije, poleg njih pa najdemo tudi viruse in evkariontske organizme. Znanstvene raziskave so nam omogo\u010dile natan\u010dno dolo\u010ditev \u010dlove\u0161kega mikrobioma in […]<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":28836,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-28837","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zdravje","box-post"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/consumers-views.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/28837","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/consumers-views.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/consumers-views.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/consumers-views.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/consumers-views.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=28837"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/consumers-views.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/28837\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":28838,"href":"https:\/\/consumers-views.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/28837\/revisions\/28838"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/consumers-views.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/28836"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/consumers-views.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=28837"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/consumers-views.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=28837"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/consumers-views.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=28837"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}